Državni zbor

Državni zbor Republike Slovenije je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Državni zbor je samostojen pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave, zakonov, poslovnika ter proračuna. Poleg zakonodajne, nadzorne in volilne funkcije opravlja tudi druge funkcije, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti. Delovati je začel 23. decembra 1992.

Zakoni in akti

Državni zbor je kot nosilec zakonodajne oblasti edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele že veljavnega zakona spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij.

Predlogi zakonov

Predlogi aktov

Poslanci

Državni zbor šteje 90 poslancev, ki se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanski mandat traja štiri leta, če ne pride do predčasnih volitev. Poslanci se volijo namreč na rednih volitvah – vsako četrto leto – in predčasnih volitvah – opravijo se kadarkoli med štiriletno dobo, če se državni zbor razpusti. Poslanci so predstavniki ljudstva. Svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila. Poslanec ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter da sodeluje pri delu in odločanju v Državnem zboru in delovnih telesih.

Poslanska vprašanja in pobude

Poslanci v okviru nadzorne funkcije postavljajo poslanska vprašanja in pobude predsedniku vlade, ministrom in generalnemu sekretarju vlade.
Poslanska vprašanja in pobude

PREISKOVALNA KOMISIJA

Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v Novi Ljubljanski banki d.d. (predsednik)

Parlamentarna preiskavo za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja oziroma vpletenosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma, financiranje jedrske proliferacije ter financiranje aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v Novi Ljubljanski banki d.d. s strani državljanov Islamske republike Iran in z njimi povezanimi gospodarskimi subjekti ter za domnevno neizvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in tudi Evropska unija, je ustanovljena zato, da se:

  • ugotovi morebitna politična odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja oziroma vpletenosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma, financiranje jedrske proliferacije ter financiranje aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v Novi Ljubljanski banki d.d. s strani državljanov Islamske republike Iran in z njimi povezanimi gospodarskimi subjekti ter za domnevno neizvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in tudi Evropska unija oziroma zaradi suma, da je bilo to storjeno z njihovo vednostjo in ne da bi ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi;
  • ugotovi, ali je Nova Ljubljanska banka d.d. oblikovala in vzpostavila učinkovit sistem za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter celovito in skrbno izvajala z zakonodajo predpisane ukrepe na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter interne postopke za upravljanje tveganj na tem področju;
  • ugotovi, kako so se z zakonodajo predpisani ukrepi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, interni postopki, poročanje Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in poročanje ter pridobivanje dovoljenj s strani pristojnih organov za izvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in tudi Evropska unija, izvajali pri poslovanju z državljani Islamske republike Iran in z njimi povezanimi gospodarskimi subjekti ter z Export Development bank of Iran ter ugotovi tudi vloge in odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in odgovornih oseb banke za plačilni promet s tujino ter pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja v banki zaradi domnevne opustitve ali ravnanja v nasprotju z veljavno zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter dolžno poklicno skrbnostjo pri poslovanju z navedenimi fizičnimi osebami oziroma gospodarskimi subjekti in z Export Development bank of Iran in ali so se o tem dogovarjali oziroma so nanje vplivali posamezni nosilci javnih funkcij;
  • ugotovi morebitna odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije v delu, ko opravlja nadzor nad izvajanjem določb zakonodaje, ki ureja preprečevanje pranja denarja v bančnem sektorju, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in ostalih pristojnih organov za nadzor in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma oziroma za izvajanje določb zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, pristojnih organov pri odkrivanju jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini s tem namenom, organov pregona pri pregonu domnevnih storilcev kaznivih ravnanj domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma ter pristojnih organov za izvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in tudi Evropska unija;
  • ugotovi ustreznost zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ter stanja in učinkovitosti sistema za boj proti preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, kar bi lahko vodilo v morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja to področje ter ugotavljanje ustreznosti izvajanja omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in tudi Evropska unija, pri čemer naj se ugotovi, kdo od posameznih nosilcev javnih funkcij je bil za takšno stanje odgovoren oziroma njegova politična odgovornost.

MANDATNO-VOLILNA KOMISIJA

Mandatno-volilna komisija na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora:

  • opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev,
  • obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov,
  • obvešča Državni zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata,
  • obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja,
  • obravnava vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora,
  • predlaga Državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora,
  • daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa,
  • sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja,
  • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, Poslovnik Državnega zbora ali drug akt Državnega zbora.

Mandatno-volilna komisija na podlagi 20., 21. in tretjega ter četrtega odstavka 22. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) tudi:

  • opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem, sprejemanjem daril, nasprotjem interesov ter nezdružljivostjo funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije,
  • obravnava letna poročila Komisije za preprečevanje korupcije,
  • obravnava oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov,
  • obravnava revizijska poročila in
  • obravnava predloge za razrešitev predsednika komisije in obeh namestnikov predsednika komisije.

Mandatno-volilna komisija obravnava tudi druga vprašanja v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

KOMISIJA ZA POSLOVNIK

Komisija za poslovnik:

  • obravnava predlog Poslovnika Državnega zbora in predlog poslovnika o parlamentarni preiskavi ter njune spremembe in dopolnitve,
  • spremlja uresničevanje Poslovnika Državnega zbora in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
  • daje razlago Poslovnika Državnega zbora in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
  • obravnava pobude za spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
  • daje na pobudo poslancev ali delovnih teles mnenje o skladnosti drugih aktov Državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki urejajo vprašanja organizacije in dela državnega zbora in njegovih delovnih teles, s Poslovnikom Državnega zbora,
  • opravlja druge zadeve, določene s Poslovnikom Državnega zbora.

ODBOR ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN INVALIDE

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša:

  • na delovna razmerja in pravice iz dela,
  • na zaposlovanje in poklicno usposabljanje,
  • na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo,
  • na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in
  • na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo.

Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

ODBOR ZA NOTRANJE ZADEVE, JAVNO UPRAVO IN LOKALNO SAMOUPRAVO

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša:

  • na javno varnost in policijo,
  • na upravne notranje zadeve in migracije,
  • na javno upravo in sistem javnih uslužbencev,
  • na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja,
  • na plačni sistem v javnem sektorju,
  • na volilno in referendumsko zakonodajo,
  • na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka,
  • na upravno poslovanje,
  • na elektronsko poslovanje javne uprave,
  • na dostop do informacij javnega značaja,
  • na nevladne organizacije,
  • na kakovost javne uprave,
  • na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir,
  • na sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb,
  • na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti,
  • na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in
  • na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo.

Odbor obravnava tudi:

  • predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti,
  • predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine,
  • spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in
  • druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave.

Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

ODBOR ZA ZDRAVSTVO

Odbor za zdravstvo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša:

  • na javno zdravje,
  • na zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje in zdravstvene dejavnosti,
  • na kemijsko varnost in varstvo pred sevanji,
  • na zagotavljanje enake, varne in visokokakovostne celostne zdravstvene obravnave in dostopnosti do zdravstvenih storitev,
  • na zdravila in medicinske pripomočke,
  • na prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnjo in promet materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihovo uporabo v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitno vodo ter živila oziroma hrano v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in
  • na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo.

Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.