Zakon o partnerski zvezi na novi poti

21 decembra 2015
Zakon o partnerski zvezi na novi poti

Kljub referendumu na poti k enakopravnosti ne smemo obstati niti za en dan. Čas je za korak naprej: Sloveniji ponujam Zakon o partnerski zvezi, novo priložnost.

Neuradni rezultat referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil v nedeljo, 20. decembra 2015, kaže na to, da je večina volivcev/k odločila, da novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne bo stopila v veljavo.

Slednje pa Državnemu zboru ne preprečuje, da bi poskušal  uveljaviti enakopravnost istospolnih partnerjev na področjih, ki jim volivci/ke  na referendumu niso nasprotovali.  Večina je namreč zavrnila novelo zakona zaradi dejstva, da ta spreminja definicijo zakonske zveze. Sklenili bi jo lahko tudi istospolni pari, ki bi s tem dobili vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, prav tako bi se na enak način kot raznospolne obravnavale tudi istospolne zunajzakonske skupnosti. Vključno s pravico do posvojitve.

Državni zbor, kljub temu, da spremenjeni 90. člen Ustave Republike Slovenije ne vsebuje več določbe o vezanosti državnega zbora na izid referenduma, po moji oceni ne more sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev oziroma ignorirati voljo volivcev/k tako, da bi takoj ponovno obravnaval in sprejel popolnoma enake rešitve. Kar pomeni, da ne more sprejemati zakonov, s katerimi bi se spreminjala definicija zakonske zveze in tudi pravica do posvojitve otrok. Ta namreč neposredno izhaja iz statusa zakonske zveze. Ostale ekonomsko socialne pravice, kot so dedovanje, zdravstveno zavarovanje, preživljanje ipd. pa so lahko predmet spreminjanja.

Istospolni partnerji že od leta 2009 (prva odločba ustavnega sodišča, ki je opozorila na diskriminacijo) oziroma 2012 (referendum o Družinskem zakoniku) čakajo na ureditev enakopravnosti na tistih področjih, ki so ključnega pomena za njihovo normalno življenje, torej predvsem ekonomsko-socialne pravice. Vsakdanje življenje je v zadnjih letih pokazalo na mnoge nepravičnosti, ki so jih pari istega spola deležni v odnosu do tretjih oseb in države ali neenakosti glede pravne varnosti. Zato reševanja njihovega položaja kljub referendumu ni moč prelagati v nedoločeno prihodnost.

Zakaj sem vložil novi zakon in predlagam novo poimenovanje registriranih istospolnih partnerskih skupnosti?

Čeprav ta zakon ne ureja vprašanja istospolnih partnerjev kot bi si sam želel  – glasoval sem za novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in sodeloval v kampanji Čas je ZA – , menim, da je v tem trenutku za Slovenijo bistveno, da kljub izidu referenduma naredi korak naprej.

V sedaj veljavni pravni ureditvi ureja pravni položaj istospolnih partnerskih skupnosti Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ta opredeljuje registrirano partnersko skupnost kot s tem zakonom urejeno skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki jo pred pristojnim organom registrirata na način, določen s tem zakonom. Ta zakon poleg registracije istospolne partnerske skupnosti, partnerjema te skupnosti priznava tudi določene pravice in obveznosti predvsem na premoženjskopravnem področju, ne pa na ostalih.

Novi zakon predstavlja prelom z veljavnim zakonom, saj se po moji oceni registracija preveč navezuje na druge upravne postopke kot je npr. registracija motornega vozila. Po veljavnem zakonu postopek registracije ni določen slovesno, pač pa bodoča partnerja pred uradno osebo upravne enote podata po ustnem soglasju pisno izjavo, da želita registrirati partnersko skupnost. Po izraženem soglasju in podpisu izjave se skupnost vpiše v register istospolnih skupnosti, ki ga vodi upravna enota. Partnerska zveza pa se bo, za razliko od sedaj veljavne registracije, tako kot poroka sklepala javno in slovesno.

Veljavni zakon ni primeren za urejanja položaja istospolnih partnerjev tudi zaradi odločitev  ustavnega sodišča, ki je kar v dveh odločbah ugotovilo, da so istospolni pari v neenakopravnem položaju z ostalimi, kar je seveda v nasprotju z ustavo. Poleg  tega pa so nevladne organizacije s področja človekovih pravic v študiji o pravnem položaju istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji ugotovile, da je kar okoli 70 zakonov diskriminatornih do istospolnih parov. Parcialno urejanje posameznih ekonomsko socialnih pravic v področnih zakonih se mi ne zdi smiselno, saj se večina omenjenih neenakopravnosti lahko odpravi z enim zakonom. Novi zakon bo tako, naj naštejem samo nekaj primerov, urejal dodelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja in pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana, spore o premoženjskih razmerjih itd.

Kar se tiče same definicije pa po mojem prepričanju partnerska zveza v današnji moderni družbi bolje ko skupnost opredeljuje prvenstvene razloge, ki botrujejo odločitvi dveh posameznikov ali posameznic, da skleneta zvezo. To pa so kombinacija prijateljstva, ljubezni in intimnosti, torej treh vogalov, ki podpirajo zvezo, ekonomsko-socialna komponenta, ki jo prvenstveno urejamo v tem zakonu, pa predstavlja četrti vogal.

Novi zakon bo  torej razširil pravice istospolnih parov z vsemi osnovnimi socialnimi, ekonomskimi in zakonskimi pravicami, ki do sedaj niso bile zagotovljene. Zakon sledi 14. členu ustave in ustavnemu načelu enakosti, ki vsebuje splošno prepoved diskriminacije.

Glavne rešitve zakona

Partnerska  zveza je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega spola, moških ali žensk. Predlog zakona življenjsko skupnost dveh oseb istega spola v vseh elementih izenačuje z življenjsko skupnostjo ženske in moškega. Partnerska zveza ima na vseh pravnih področjih enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Vendar pa ta ureditev ne posega v zakon, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, in sicer v definicijo zakonske zveze ter področje posvojitev, pa tudi ne v predpise, ki urejajo postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Predlog zakona priznava pravne posledice tudi nesklenjeni partnerski zvezi dveh oseb istega spola. S tem se položaj dveh partnerjev, ki živita v dalj časa trajajoči skupnosti in nista sklenila partnerske zveze, ureja enako kot zunajzakonska skupnost v zakonu o družini in družinskih razmerjih. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice, kakor če bi sklenila partnersko zvezo. Tako kot to velja za razmerja med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo.

S takšno pravno ureditvijo v celoti sledim stališču ustavnega sodišča, da gre pri življenjski skupnosti dveh oseb istega spola za enake pravne in dejanske podlage skupnosti, kot to velja za zakonsko zvezo.

V kakšni družbi bomo živeli?

Človekove pravice so ustavna kategorija o katerih se naj ne bi odločalo na referendumu. Človekove pravice namreč ne pripadajo večini ali manjšini, pripadajo vsem, ne glede na njihove osebne okoliščine in jih ni mogoče kar tako na referendumih poljubno priznavati ali pa izključevati. Zato je prav, da po referendumu politika ponovno odloča o tem, v kakšni družbi bomo živeli in sicer ali bomo živeli v družbi, kjer je pravica do izbire partnerja svobodna in kjer sami odločamo s kom bomo ustvarili družino.

Kljub temu pa ne gre zanikati rezultatov referenduma in intimne strahove in dileme volivcev/k, ki so na referendumu glasovali PROTI. In zavoljo tega se je smiselno v predlagani zakonski ureditvi za nekaj časa odreči izenačenju definicije z zakonsko zvezo, pravici možnosti kandidirati v postopku za posvojitev in oploditvi z biomedicinsko pomočjo in volivcem/kam v dolgotrajnem procesu na razumen način in z racionalnimi argumenti pojasniti, da poroke parov istega spola nikogar ne ogrožajo in da si tudi istospolni pari želijo samo enake pravice, kot jih imamo mi. Predlagani zakon predstavlja sporočilo celotni družbi, da moramo ne glede na izid referenduma prepoznati istospolne partnerske zveze, jih upoštevati, predvsem pa moramo brez odlašanja reagirati na njihove stiske in težave, do katerih zaradi neenakopravnosti prihaja vsakodnevno. Zato je čimprejšnja obravnava in sprejetje zakona več kot primerno in utemeljeno.

Predlog zakona o partnerski zvezi