Zakaj ne podpiram predlaganih sprememb zakona o trgovini?

19 decembra 2017
Zakaj ne podpiram predlaganih sprememb zakona o trgovini?

Ob obravnavi novele zakona o trgovini na seji Državnega zbora sem se dotaknil razlogov, zaradi katerih je po mojem mnenju predlagani zakon slab in zakaj menim, da država ne sme regulirati delovnega časa trgovin.

Kot argument za sprejem zakona lahko večkrat slišimo sklicevanje na referendum o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih iz leta 2003. Najprej moram omeniti, da je bil referendum iz leta 2003 posvetovalni referendum, kar pomeni da izid referenduma ni zavezujoč! Nadalje, na takratnem referendumu je za zaprtje trgovin glasovalo nekaj več 250 tisoč državljanov, proti pa okoli 185 tisoč. To pomeni, da takšen referendum po pravilih, ki jih imamo danes in so zapisana v Ustavi Republike Slovenije, ne bi bil uspešen. Za zaprtje trgovin bi namreč moralo glasovati več kot 340 tisoč volilnih upravičencev. V tistem času je bil to zgolj eden izmed poplave referendumov, zaradi katerih je bilo potrebno prej omenjena pravila o tem, kdaj je referendum potrjen oziroma zavrnjen, zapisati v Ustavo.

Pa naj preidem na sam predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini oziroma na razloge, zakaj država ne sme regulirati delovnega časa trgovin. Eden od razlogov je zagotovo poseganje med socialne partnerje: v tem primeru socialnih partnerjev v resnici ne bi več potrebovali. V takšnem primeru lahko začnemo vse stvari urejati z zakoni, jih predpisovali in normirati do onemoglosti – kot se je včasih delalo v komunizmu. Nadalje, mi ne smemo in tudi ni prav, da bi opravljali delo namesto sindikatov. Sindikati in delodajalci morajo urediti te stvari, kar so nedavno nazaj tudi storili. Tretja stvar – je res, da (kot trdijo nekateri) se vsi trgovci zavzemajo za zakonsko ureditev delovnega časa trgovin ob nedeljah? Seveda ne. Poleg tega ne smemo pozabiti na trgovske centre, v katerih so poleg trgovin tudi ponudnik ostalih storitev, npr. gostinci ipd. Naj bodo centri odprti samo za njih in bodo potem plačali celotne stroške?

Naslednja pomembna stvar, ki bi jo želel omeniti je to, da ne živimo v državi, ki nam bo določala navade življenja, kako naj živimo, kako naj preživljamo svoj prosti čas. Si želimo družbo, v kateri nam bo država narekovala kako naj se obnašamo v nedeljo, kaj naj gledamo na televiziji, katere umetniške uprizoritve so dovoljene in katere ne? Osebno na to ne pristajam in tudi nikoli ne bom pristal na to, da svobodne odločitve kaj lahko človek počne v prostem času zamenjamo za splošno normirane in predpisane kulturne navade. Kot liberalec tega ne morem sprejeti.

Za konec bi se dotaknil še enega vidika obravnavanega zakona – to je vprašanje t.i. izjem oziroma trgovin, ki bi kljub zakonu ostale odprte tudi ob nedeljah in praznikih. Turistični kraj, kjer bi bile izjeme dovoljene, je npr. Ljubljana. Torej to pomeni, da bo Ljubljana ena izmed izjem, v mestu pa se nahajajo največji trgovski centri. Iz tega sledi, da bodo vsi centri ostali odprti, kar priča o tem kako nesmiseln je zakon. Poleg tega bodo izjeme privedle še do nečesa – ljudje bodo z dekretom, z regulacijo preusmerjeni na bencinske servise in bodo tako še vedno lahko kupovali živila ob nedeljah. Seveda gre sedaj zgolj za živila, vendar vemo, da bi bencinski servisi zlahka razširili svojo ponudbo tudi na druge proizvode. Ljudje bi tako še vedno hodili v trgovine, samo imenovale se bodo drugače – bencinski servisi.

V objavi sem skušal prikazati razloge, zaradi katerih je predlagani zakon, ki se ga je prijelo ime »Čušev zakon«, neprimeren in slab. S tem zakonom je predlagatelj v resnici želel le pridobiti politične točke. Kljub temu pa sem vesel, da je zakon spodbudil vsaj to, da so sindikati in delodajalci nedavno dosegli socialni sporazum.

 

Moja razprava na seji DZ