Slovenski znakovni jezik

29 avgusta 2016
Slovenski znakovni jezik res sodi v osnovnošolske klopi, vendar tudi v visokošolske katedre

Poslanec Jani Möderndorfer je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič, naslovil poslanska vprašanja v zvezi z izvajanjem izobraževanja v slovenskem znakovnem jeziku. V Sloveniji je namreč v veljavi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki osebam z okvarami sluha dodeljuje pravico do uporabe in informiranja v znakovnem jezik ter opredeljuje način in obseg uveljavljanja pravice do tolmača. Cilj zakona je enakopravno vključevanje gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha. S tem zakonom je, ob v ustavi zapisani slovenščini ter madžarskem oz. italijanskem jeziku (na območjih, kjer živita manjšini), uradni jezik v Republiki Sloveniji postal tudi slovenski znakovni jezik. Ta je za gluhe osebe edini jezik, ki ga razumejo in v katerem se lahko sporazumevajo.

Poslanska vprašanja temeljijo na omenjenem zakonu, izhajajo pa iz Poročila o uspešnosti izvajanja Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2014-2018, Akcijskega načrta za jezikovno izobraževanje in Akcijskega načrta za jezikovno opremljenost za leto 2015.

V omenjenih dokumentih je med drugimi navedeno izobraževanje v slovenskem znakovnem jeziku na vseh stopnjah šolanja, vendar pa ta ni bila uresničena, saj se izvaja zgolj na ravni osnovnih in srednjih šol. Poslanec Jani Möderndorfer zato sprašuje, s kakšnimi ovirami se ministrstvo srečuje pri uvajanju znakovnega jezika v terciarnem izobraževanju, da ta cilj še ni dosežen, ter kakšne ukrepe v zvezi s tem načrtujejo v prihodnje.

Poslanec v nadaljevanju opozarja na nejasnosti pri postopkih zagotavljanja tolmačev in njihovem obsegu, saj v odločbah o dodelitvi tolmača otrokom oz. mladostnikom ni opredeljeno, v kolikšnem obsegu posamezniku pripada tolmač. Nemalo slabe volje med osebami z okvaro sluha sprožajo tudi odločitve, da se posameznikom dodeljujejo tolmači iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, čeprav so se tej pravici odpovedali.

Poslanec je izpostavil še: »Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj se je pristojno ministrstvo odločilo pravico do tolmača zagotavljati z zaposlitvijo tolmačev le v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana in Centru za korekcijo sluha in govora Maribor«, zanima pa ga tudi »kolikšna sredstva so bila namenjena za plače in materialne stroške petih zaposlenih za omenjeno izobraževanje.«

Ministrstvo ima enomesečni rok za odgovor na pisno poslansko vprašanje.