Pred preiskovalno komisijo DZ o domnevnem pranju denarja v NLB in NKBM zaslišane prve priče

16 decembra 2017
Pred preiskovalno komisijo DZ o domnevnem pranju denarja v NLB in NKBM zaslišane prve priče

Na 1. seji preiskovalne komisije Državnega zbora, ki preiskuje domnevno pranje denarja in financiranje terorizma prek NLB in NKBM smo danes zaslišali ključne akterje, ki so bili v letih 2008 – 2010 na ključnih položajih v NLB. Na vabilo se je odzvalo 9 od 12-ih prič.

Na seji je kot prva nastopila gospa Milka Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB. Po njenem pričanju v primeru Iraja Farrokha pravzaprav naj ne bi šlo za iranskega državljana, saj je se identificiral z angleškim potnim listom, s prijavljenim bivališčem v Londonu. Kljub temu pa so vedeli, da je rojen v Iranu. Je pa po njenih besedah veljal za stranko z visoko stopnjo tveganja, zaradi česar so ga posebno spremljali. Kot je še dejala Ižančeva, za tvegane stranke veljajo vsi nerezidenti, saj je težje preverjati podatke o njih. V kolikor bi bil gospod uvrščen na črni seznam pa mu po njenih besedah računa zagotovo ne bi odprli. Glede tega, da so bili indici za pranje denarja položeni na mizo, pa je gospa dejala, da teh indicev sama ni videla, prav tako kot tudi ne ostali zaposleni. V svojem pričanju je dejala, da je imel gospod Farrokh ogromno prometa, zaradi česar je NLB s provizijami za njegova nakazila zaslužila veliko. Povedala je, da je zaprosil tudi za znižanje provizije, kar se odobri zgolj z več kot 10 milijonov evrov prometa mesečno. »Rekel je, da se bodo potrudili in tako se je promet povečal,« je dodala Ižančeva.

Seja preiskovalne komisije, 1. del

V času, ko so mu znižali provizijo ter kasneje ukrep tudi podaljšali, je NLB vodil gospod Božo Jašovič, ki je prav tako nastopil na seji preiskovalne komisije. V svojem pričanju je dejal, da se ne spomni, da je sam podpisal podaljšano znižanje provizije. “Če je bil naveden kot angleški državljan, ki že leto dni posluje z banko in je vse v redu, se mi je v času, ko je bila banka v nezavidljivem položaju, zdelo dobro, da nekaj zaslužimo,” je povedal komisiji.

Vse priče so sicer zagotovile, da je NLB ravnala v skladu z zakonodajo. Do leta 2010, ko so bile uvedene sankcije proti Iranu, pa zakonske podlage za zahtevo po zaprtju računa naj ne bi bilo. Po mnenju gospoda Drage Cunja, ki je bil zadolžen za področje preprečevanja pranja denarja, je bil nadzor na tem področju urejen zelo kakovostno. V času uvedbe sankcij proti Iranu je bila za področje preprečevanja pranja denarja v banki pristojna Zdenka Bernik Strelec, kateri so se zdele Farrokhzadehove transakcije res neobičajne, a »lahko se odločimo, da so vse neobičajne, lahko pa rečemo, da je tak njegov način poslovanja.« Zaprtje računa je upravi predlagala septembra 2010. Da so mu račun zaprli proti koncu leta 2010 je pritrdil tudi gospod Jašovič in pojasnil, da se je to zgodilo po uvedbi sankcij proti Iranu in pridobitvi mnenja Banke Slovenije ter seznanitvi z izsledki notranje revizije. Revizija je ugotovila, da način spremljave poslovanja komitenta ni bil dovolj ustrezen in da bi morali prepoznati elemente sumljivega poslovanja, kar je vodilo do zaprtja računa.

Seja preiskovalne komisije, 2. del

Na moja opozorila, da bi moral zaradi več reklamacij Farrokhzadehovih nakazil ter zaradi navedb o izjemno zanimivih imenih prejemnikov – npr. Ana Karenina, Supermen ipd. – v naši največji banki alarm zazvoniti že veliko prej, pa je Ižančeva odgovorila: »Skoraj dvomim, da bi kaj takega napisal, saj je bil zelo resen starejši poslovnež.« Da je v svoji karieri slišal še bolj čudna imena od omenjenih, pa je preiskovalni komisiji povedal nekdanji član uprave NLB, gospod Miran Vičič.

Zaslišanja se je udeležil tudi gospod Marjan Kramar, ki je NLB vodil med letoma 2004 in 2009. Kot je dejal, naj informacije o posameznih komitentih in njihovem poslovanju ne bi prihajale do vrha bank. Sam ni vedel, da je Farrokh prišel in posloval v banki. “Bila bi izjema, da bi nekdo informiral predsednika uprave, da je nekdo tak prišel. To se v mojem mandatu ni zgodilo za nobeno osebo in za nobeno firmo,” je zatrdil. So pa po njegovem dajali velik poudarek področju upravljanja s tveganji.

Seja preiskovalne komisije, 3. del