Predlog zakona o osebni asistenci

14 februarja 2017
Pozdravljam Predlog zakona o osebni asistenci

Danes obravnavani predlog zakona je namenjen tistim, ki so gibalno ovirani in tistim, ki so senzorno ovirani. Gre za dva pojma, ki sta med seboj zelo različna in zahtevata popolnoma drugačen pristop. Ne nazadnje je to zelo težko razložiti in definirati. Na primer ena oseba potrebuje 7 ur asistence na teden, druga pa 30 ur asistence na teden. Zato bodo verjetno trenutne definicije časa in dimenzij v zakonu le dokler se v praksi ne bo izkazalo, kaj to v resnici res pomeni. Po vsej verjetnosti bo te postavke v bodoče potrebno še spreminjati. Pozdravljam Predloga zakona o osebni asistenci, ki ga je v obravnavo vložila poslanska skupina Nove Slovenije, vendar pa ga bo potrebno v prihodnje še izpopolniti.

Že konec leta 2015 je bilo predvideno, da bo zakon o osebni asistenci poslan v javno razpravo. Vendar pa zaradi neusklajenosti in sprtosti različnih invalidnih organizacij takrat do tega ni prišlo. Menim, da je vsaka invalidska organizacija na svoj način razumela vprašanje kaj je osebna asistenca in kako oziroma na kakšen način jo obravnavati. Problem je nastal tudi zaradi prepletenosti vprašanja osebne asistence z dolgotrajno oskrbo.

Pri tem naj opozorim tudi na potrebo po ločitvi osebne asistence, dolgotrajne oskrbe in obravnave otrok s posebnimi potrebami. V osebno asistenco ne moremo zajeti stvari, ki vanjo ne sodijo. S tem namreč rušimo definicijo osebne asistence. Prepričan sem, da obravnavan predlog zakona o osebni asistenci ne bo rešil vseh problemov. Že predlagatelj sam ugotavlja, da bodo invalidske organizacije še naprej s sredstvi lokalnih skupnosti, ministrstva in FIHA z vidika izvajanja posebnih socialnovarstvenih programov izvajale določene storitve, ki so predmet danes obravnavanega zakona o osebni asistenci. Sam osebno menim, da to ni prav.