Velika dvorana Državnega zbora

09 septembra 2015
Poslanska etika na prepihu

O etiki pri svojem delu so poslanci v državnem zboru razpravljali že večkrat, a žal različni predlogi etičnih kodeksov zaradi nasprotovanj niso bili sprejeti.

Etični kodeks poslancev je namreč ena od možnosti za dvig politične kulture v državnem zboru. Etične standarde za poslance imajo tako evropske kot neevropske države, pristop k oblikovanju in postavitvi etičnih pravil pa je različen.

Zato je novembra lansko leto skupina poslancev in poslank ZaAB državnemu zboru predložila Priporočilo etičnega ravnanja poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (etični kodeks). Za ta korak smo se odločili zaradi številnih kazenskih postopkov zoper poslance, vprašanja verodostojnosti spričeval, diplom in magisterijev, sovražnega govora nekaterih poslancev na sejah državnega zbora, delovnih teles in v javnosti, kar je v prejšnjem mandatu rezultiralo v najnižjem ugledu državnega zbora doslej. Za ogrodje mehanizma za razreševanje etičnih dilem v zakonodajni veji oblasti pa smo uporabili osnutek etičnega kodeksa za poslance iz leta 2005 in ga nadgradili.

Predsednik Državnega zbora je v lanskem letu za dogovor o sprejemanju etičnega kodeksa sklical delovni posvet s poslanskimi skupinami.  Na delovnem posvetu so se udeleženci z namenom, da bi kodeks lahko deloval, strinjali, da je potreben konsenz vseh poslanskih skupin. Kasneje pa se je izkazalo, da omenjeni načelni dogovor zaradi nasprotovanja (zavlačevanje, opozarjanje na določene dileme …) posameznih poslanskih skupin ne omogoča nadaljevanja postopka na kolegiju predsednika državnega zbora.

Kot  nekdanji vodja poslanske skupine, zdaj pa nepovezani poslanec, sem prepričan, da je treba politično kulturo v Državnem zboru dvigniti na višji nivo, danes pa luči nekaterih tujih praks ugotavljam tudi, da je to brez konkretnejših sankcij tako rekoč nemogoče. Za dvig politične kulture poleg etičnega kodeksa obstaja še druga možnost in sicer da se dopolni poslovnik državnega zbora v delu, ki določa vzdrževanje reda na seji Državnega zbora in njegovih delovnih teles oz. pravila vedenja in ravnanja poslancev na sejah. Smiselno bi bilo, da bi se poslanci za neetična ravnanja grajali, da bi se morali javno opravičiti. In nenazadnje tudi denarno kaznovati. Prepričan sem, da bi bile v primeru, ko kaže, da državni zbor ne bo sprejel manj zavezujočega etičnega kodeksa, omenjene sankcije najbolj učinkovite.

Po tem predlogu bi bil poslanec za neprimerno ravnanje na sejah državnega zbora ali delovnih teles kaznovan z neopravičeno odsotnostjo s seje, kar bi pomenilo, da za tisti dan ne bi prejel plače ter pripadajočih dodatkov za prehrano in prevoz na delo. Enodnevni dohodek se giblje med 160 in 250 evri bruto, k temu pa bi se pripisalo še okoli 14 evrov pripadajočih dodatkov.

Pri predlogu za uvedbo omenjene sankcij sem se zgledoval  po praksi evropskega parlamenta. V primerih hude kršitve reda ali motenja, lahko predsednik parlamenta , potem ko je prisluhnil zadevnemu poslancu, sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen, o čemer obvesti tega poslanca in predsednike organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada, nakar ga razglasi na plenarnem zasedanju. Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:

a) graja;
b) izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do desetih dni;
c) začasna izključitev za obdobje od dveh do desetih zaporednih dni s sej parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja.