Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Zato ji moramo zagotoviti primerna orodja in zadostna finančna sredstva. Veljavni zakon in poslovnik tega namreč ne omogočata.

— Parlamentarna preiskava naj učinkoviteje izpolnjuje poslanstvo širšega družbenega nadzora

Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Zato ji moramo zagotoviti primerna orodja in zadostna finančna sredstva. Veljavni zakon in poslovnik tega namreč ne omogočata.

Državnemu zboru sem v predhodno obravnavo predložil predlog zakona o parlamentarni preiskavi s tezami za normativno ureditev. Prepričan sem, da veljavni zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi, ki se od leta 1993 skorajda nista spreminjala (zgolj poslovnik leta 2003), ne vsebujeta primernih orodij in ne zagotavljata materialne podlage, ki bi Državnemu zboru omogočili, da s tem institutom na primeren način vrši funkcijo širšega družbenega nadzora.

Zato opozarjam na lanskoletno odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je odločilo, da bo posredovalo zakon o parlamentarni preiskavi v presojo ustavnemu sodišču in s tem okrnilo izvajanje parlamentarne preiskave o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu.

Prepričan sem, da ima sodna veja oblasti težave z razumevanjem namenov in ciljev parlamentarne preiskave in načinom delovanja preiskovalnih komisij. Sodišča oz. sodniki namreč poznajo prakso kazenskega postopka in preiskovalna dejanja preiskovalne komisije primerjajo z ravnanji organov pregona. Slednje pa ni primerljivo, pa čeprav zakon o parlamentarni preiskavi določa, da imajo preiskovalne komisije smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Preiskovalne komisije ne predstavljajo substituta kazenske preiskave. Žal se tega premalo zavedajo tudi poslanci, ki so člani preiskovalnih komisij.

To je sicer zgolj ena od težav, ki pestijo preiskovalne komisije.

Za kvalitetno pripravo članov in namestnikov članov preiskovalne komisije na izvedbo dokaznega postopka je potrebno poglobljeno in s strokovnim znanjem podkovano tako pridobivanje kot tudi analiza pridobljenih podatkov. Za slednje pa tako člani preiskovalne komisije kot njihovi namestniki nimajo ustreznega znanja. Zato preiskovalne komisije potrebujejo poznavalce bančne zakonodaje, stečajne zakonodaje, idr., in ne zgolj skope administrativne in tehnične pomoči, ki jim jo zagotavlja državni zbor: referenta/ko in sekretarja/ko komisije. Zato bi bilo za nemoteno opravljanje parlamentarne preiskave zagotoviti dodatna finančna sredstva, če je potrebno, tudi iz iz sredstev proračunske rezerve.

Z zakonom predlagam rešitve, ki sledijo naslednjim ciljem in sicer:

  • onemogočajo prekoračitve pristojnosti državnega zbora, kršitev načel delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno in preprečujejo posege zakonodajne veje oblasti v druge;
  • sledijo načelu spoštovanja osebnega dostojanstva in integritete udeležencev v preiskavi in zagotavljajo udeležencem v postopku preiskave ustrezno varstvo;
  • zagotavljajo poslancem, članom preiskovalnih komisij, primerna orodja in zadostna finančna sredstva za opravljanje preiskave;
  • sledijo načelu učinkovitosti, saj onemogočajo, da bi se odrejena parlamentarna preiskava končala brez epiloga oziroma omogočajo, da izsledke obravnava državni zbor do konca svojega mandata.

Nepovezani poslanec opozarja, da bo predlog zakona o parlamentarni preiskavi v dosedanji parlamentarni zgodovini šele drugi predlog zakona, ki ga bo državni zbor obravnaval v predhodni obravnavi. Prvi predlog za predhodno obravnavo je predstavljal Zakon o pokrajinah s tezami za normativno ureditev, ki ga je Državnemu zboru predložila Drnovškova vlada leta 1998.

Institut predhodne obravnave določa 119. člen poslovnika državnega zbora, ki določa, da predlagatelj zakona lahko pred vložitvijo predloga zakona predlaga, naj se opravi predhodna obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Če kolegij sprejme predlog, da se opravi predhodna obravnava, predsednik državnega zbora določi tudi delovno telo, v katerem se ta opravi. Po opravljeni predhodni obravnavi sprejme delovno telo mnenje, ki ga potem predlagatelj upošteva pri pripravi predloga zakona.

Predhodna obravnava sicer striktno gledano ne sodi v zakonodajni postopek. S predhodno obravnavo bomo državnemu zboru olajšal delo znotraj zakonodajnega postopka. Kot predlagatelj si želim vnaprej preizkusiti predlagane rešitve. Poleg tega bom poskušal med poslanci kot tudi s predsedniki in člani preiskovalnih komisij doseči konsenz oziroma, da mu bodo ti pomagali sooblikovati rešitve za predlog zakona, ki ga bo potem vložil v zakonodajni postopek.

Nekaj bistvenih novosti, ki jih predlagam:

Zakon uvaja različne tipe preiskav. Kar pomeni, da ni nujno, da so v ospredju zgolj cilji nadzora in ugotavljanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev, ampak tudi preučevanje različnih pojavov v družbi in ocena dejanskega stanja, ki je lahko podlaga tudi za druge odločitve državnega zbora. Zato se poleg preiskave o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij določajo tudi drugi tipi preiskav kot je npr. zakonodajna in druga preiskava.

Zakon preprečuje nedopustne posege v pristojnosti izvršilne veje oblasti in v pristojnost sodstva. Poleg tega bi lahko Državni zbor preiskoval zgolj tiste zadeve, ki zadevajo nosilce javnih funkcij ali javnih pooblastil in ki sodijo v sfero ravnanj v okviru opravljanja funkcij ali pooblastil, ne pa za zadeve, ki so osebne oz. zasebne narave.

Parlamentarna preiskava se časovno omejuje. S tem bi tudi presekali z dosednjo prakso, ko preiskovalne komisije, ko so ustanovljene, do konca mandata delujejo skorajda kot stalna delovna telesa državnega zbora zaradi dejstva, ker se predsedujoči zaradi vodstvene funkcije uvrščajo v višje plačne razrede, poleg tega pa jim pripada tudi lastna administrativna pomoč.

Zakon vsebuje postopkovni mehanizem, ki učinkovito preprečuje sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij. Za zaščito ugotovitev preiskave komisiji zagotavlja tudi, da v primeru, da državni zbor ugotovitve in odločitve komisije zavrne, sprejme svoje ali jih spremeni, da se njene ugotovitve in odločitve objavijo v poročilu kot del poročila.

Ker ustava določa, da ima preiskovalna komisija smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi, zakon določneje ureja pooblastila preiskovalne komisije.

Zakon z namenom, da bi komisija lahko čimbolj nemoteno opravljala preiskavo, in da bi pridobila za izvajanje dokazov vsa relevantna gradiva, komisiji podeljuje pooblastila, ki jih imajo represivni organi (prisilne ukrepe kot so zaseg ipd.). Da bi onemogočili, da bi prišlo do podobne situacije kot je lanskoletna odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča pa določa, da sodišča/e ne morejo presojati tako primernosti kot tudi obsega izvršitve prisilnih ukrepov. Kar pomeni, da se vsebinsko ukrepi preiskovalne komisije ne presojajo več. Da bi bili ti ukrepi izvršeni čim hitreje, pa zakon določa, da je za delovanje preiskovalne komisije pristojno zgolj eno sodišče v državi, tj okrožno sodišče v Ljubljani, ki mora zahteve preiskovalne komisije obravnavati prednostno.

V ostalih vrstah preiskav (zakonodajna in druga preiskava), zaradi drugih ciljev preiskave, statusa preiskovanca ni. V preiskavi bodo aktivno sodelovali udeleženci, ki so na ravni države pristojni za družbeno področje, na katerega se preiskava nanaša.

Zakon zagotavlja dodatno strokovno pomoč članom preiskovalne komisije pri preiskavi. Preiskovalna komisija bo lahko najela svetovalce, ki bodo predsedniku in članom ter drugim svetovalcem preiskovalne komisije nudili strokovno pomoč pri zaslišanju in ukrepih zoper preiskovance, priče in izvedence, dajanju zaprosil sodiščem in drugim državnim organom, za pravno pomoč pri izvedbi preiskave, ravnanjih pri izkazanih sumih kaznivih dejanj in stroških postopka, ki skrbijo za oblikovanje in izvedbo preiskovalnih dejanj, zbiranje in urejanje podatkov in obvestil ter dokazov, izvedbo ogledov in ocenjevanje oziroma vrednotenje zbranih podatkov, obvestil in dokazov oziroma tudi za oblikovanje ugotovitev preiskave in pripravo osnutka poročila s predlogi za odločitve državnega zbora. Da bi lahko svojo vlogo opravljali karseda objektivno, je smiselno, da so svetovalci pri izvedbi dokazov in pripravi poročila komisije neodvisni. V primeru, da sredstva za nemoteno delo preiskovalne komisije ne bi bile zagotovljene v finančnem načrtu državnega zbora, bi ji sredstva zagotovila vlada iz sredstev proračunske rezerve.

Zakon omogoča končanje preiskave in obravnavo poročila na seji državnega zbora. Tudi če preiskovalna komisija v roku ne bi mogla končati parlamentarne preiskave, bi morala predložiti državnemu zboru poročilo o dotedanjem poteku, zbranih dokazilih in dotedanjih bistvenih ugotovitvah preiskave ter o razlogih, zaradi katerih preiskave ni mogla končati. Zato se vmesno poročilo odpravlja. Poleg tega pa se določa tudi, da mora državni zbor poročilo preiskovalne komisije obvezno obravnavati do izteka svojega mandata.

Parlamentarna preiskava, ki je bila končana, bi se štela za zaključeno in je v naslednjih mandatih državnega zbora ne bi bilo mogoče več uvesti. Nadaljevala bi se lahko zgolj nedokončana preiskava. S tem bi se preprečilo »pogrevanje« starih političnih zgodb.

 Predlog zakona o parlamentarni preiskavi