Nespoštovanje in zloraba zakonskih pooblastil predsednika Državnega zbora pri uresničevanju ustavne pravice do referenduma

— Obstrukcija zlorabljene komisije

V sredo, 11. maja 2016 je predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti sklicala 18. nujno sejo, na katero je uvrstila eno točko dnevnega reda: »Nespoštovanje in zloraba zakonskih pooblastil predsednika Državnega zbora pri uresničevanju ustavne pravice do referenduma«. Vse poslanske skupine, ki so zastopane v komisiji, razen največje opozicijske stranke, so sejo obstruirale, saj je predsednica komisije s sklicem seje kršila vrsto poslovniških določil.

Napovedano odsotnost Poslanske skupine SMC je uvodno utemeljil Jani Möderndorfer, ki je najprej izpostavil dejstvo, da komisija ni pristojna za obravnavo te točke. S sklicem je predsednica skušala komisiji prilastiti vlogo matičnega delovnega telesa za razrešitev predsednika Državnega zbora, kar je popolnoma skregano s Poslovnikom DZ. Jani Möderndorfer je glede vsebinske spornosti sklica dodal še, da si »predsednica prisvaja pristojnosti Ustavnega sodišča RS. Pred dnevi je šele bila podana zahteva za ustavno presojo ravnanja predsednika DZ, predsednica komisije pa je že minuli petek, najverjetneje s pogledom v kristalno kroglo, odločila, da je šlo v tem primeru za »nespoštovanje in zlorabo zakonskih pristojnosti predsednika DZ pri uresničevanju ustavne pravice do referenduma«, kot je poimenovala točko dnevnega reda.«

Predsednica komisija je sejo sklicala z vednostjo za predsednikovo službeno odsotnost v Nemčiji, ki je znana že več tednov. S tem mu je onemogočila sodelovanje na seji, kar je v najmanjši meri nekorektno. Jani Möderndorfer je v zvezi s tem še poudaril: »z vidika spoštovanja funkcije predsednika DZ je neprimerno in nedostojno, da bi bil postavljen na zatožno klop, kjer mu »sodi« inkvizicijski tribunal, sestavljen iz t.i. zainteresirane civilne družbe.«

Po mnenju poslancev SMC je sporna komisija, kot politično telo, popolnoma neprimerno mesto za razpravo o tej zahtevni ustavnopravni materiji. Pri odločitvi, da PDZ ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov o šestih zakonih je šlo za strokovno in ne za politično odločitev. Jani Möderndorfer je dodal: »o odločitvi dr. Brgleza so se izrekli najvplivnejši strokovnjaki za ustavno pravo v RS, njihovo mnenje je večinsko naklonjeno predsednikovemu ravnanju. Žal nikogar izmed njih ni tukaj, ker jih predsednica komisije ni povabila (z izjemo enega, ki ga prav tako ni), saj ne bi tvorno sodelovali v tej farsi. Seveda pa predsednica ni pozabila povabiti svojih političnih somišljenikov, ki se zaenkrat še skrivajo pod dežnikom civilne družbe«.

»DZ in vsi poslanci smo dolžni varovati ustavni red RS. Odločitev predsednika DZ oz. presoja glede zlorabe pravice do referenduma je med vsemi neprimernimi temami najmanj primerna za politizacijo ter populistično nabiranje političnih točk pri delu državljanov. Člani Komisije iz PS SMC pri tem »montiranem procesu« zoper predsednika DZ zagotovo ne bomo sodelovali in najavljamo obstrukcijo.« je utemeljitev obstrukcije zaključil Jani Möderndorfer. Poslanke in poslanci SMC, SD in Desus so nato zapustili sejo komisije.

Z odsotnostjo vseh poslancev, razen članov stranke predsednice komisije, je seja postala nesklepčna in komisija ni mogla odločati o predlaganih sklepih.