Obseg preiskovalne komisije suma pranja denarja v NLB razširjen tudi na NKBM

23 oktobra 2017
Obseg preiskovalne komisije suma pranja denarja v NLB razširjen tudi na NKBM

Preiskovalna komisija, ustanovljena z namenom ugotavljanja politične odgovornosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma preko Nove Ljubljanske banke (NLB) v letih 2008-2010, se je z današnjim dnem razširila tudi na plačilni promet s tujino oziroma čezmejna plačila in plačila s tretjimi državami preko Nove kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer za obdobje med leti 2008 in 21. aprilom 2016 .

Državni zbor je na redni septembrski seji glede suma pranja denarja iranskega in britanskega državljana Iraja Farrokzadeha in z njim povezanih gospodarskih subjektov, ki naj bi prek NLB opral za približno milijardo dolarjev, potrdil ugotovitve vmesnega poročila Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji ter posebnega poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Kmalu zatem, ko je Državni zbor sprejel zgoraj omenjeno posebno in vmesno poročilo, je omenjena Preiskovalna komisija pričela z zaslišanji v primeru NKBM. Kot priča je nastopil Aleš Hauc, ki je banko vodil do konca februarja 2015, tako v času, ko je bila njen lastnik še Republika Slovenija in tudi pod novimi lastniki. V tem času naj bi jo tuji državljani uporabljali za pranje denarja. Sume pranja denarja sta sicer ravno na dan zaslišanja razkrila tednik Mladina in Italijanski center za preiskovalno novinarstvo (IRPI). NKBM naj bi italijanski in drugi tuji državljani uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov. Pranje denarja predstavlja resno grožnjo stabilnosti in celovitosti delovanja finančnih ustanov v Republiki Sloveniji, zaradi česar se je preiskovalna komisija, ki ji predsedujem, odločila, da bo predlagala razširitev predmeta preiskave tudi na NKBM. Razširitev je potrebna posebej zaradi dejstva, da je bila NKBM v času, ko so bili ugotovljeni sumi pranja denarja, v lasti države. Preiskovalna komisija tako ocenjuje, da bi bilo smiselno obe preiskavi voditi vzporedno. Ugotavljanje tako politične odgovornosti kot tudi odgovornosti državnih organov ter ustreznosti zakonodaje, ki ureja področje PPDFT, se namreč v obeh primerih prepletata. Poleg tega je »moja« preiskovalna komisija pred zahtevno nalogo, da obe preiskavi konča do konca tega mandata. Za to ima na voljo malo več kot pol leta.

Več o ustanovitvi preiskovalne komisije

Sicer sta na preiskovalni komisiji glede suma pranja denarja v NLB  in sedaj tudi v NKBM potekali že zaslišanji strokovnjaka za jedrsko varnost, Miroslava Gregoriča ter nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja, Klavdija Stroliga.

Miroslav Gregorič je na zaslišanju 16. oktobra ocenil, da bi moral v primerih kot so bila nakazila iranske banke NLB, »vsekakor zazvoniti alarm«, kasneje pa bi bilo potrebno preveriti, ali je ta upravičen ali ne. Glede primera Farrokh v NLB je povedal, da milijarda dolarjev, kolikor naj bi ga iranska banka Export Development Bank of Iran oprala prek NLB, ni dovolj za financiranje celotnega jedrskega programa, a zadostuje za posamezne dele programa. Prav tako je omenil resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 2006, v kateri je med drugim zapisano, da bi morale države, ki bi zaznale karkoli sumljivega na področju dobave, prodaje in transferja, ki bi pripomogla k obogatitvi urana ali bila povezana s težko vodo ali sistemi za dostavo orožja v Iranu ali za Iran, zamrzniti sredstva in ekonomske vire, ki jih imajo na njihovem ozemlju osebe ali podjetja, navedena v aneksu resolucije in bi mogle o tem poročati posebnem komiteju.

Gregorič je pojasnil, da bi bilo zaskrbljujoče, če bi se pokazalo, da so bila sredstva posredovana prek NLB uporabljena za nakup opreme, ki je prepovedana po resolucijah Združenih narodov ali če bi šlo za finančne aktivnosti ljudi in vstop ljudi v Slovenijo, ki so na tem spisku. Vendar to po njegovih besedah še ne pomeni, da je bil konkreten transfer kazniv.

zaslišanje g. Miroslava Gregoriča

Drugo zaslišanje z direktorjem urada za preprečevanje pranja denarja Klavdijem Stroligo je potekalo 20. oktobra. Stroligo je urad vzpostavljal in ga vodil do konca januarja 2006. Po njegovem mnenju bi NLB od države, kot je Iran, ki še danes nima urejenega nadzora nad področjem pranja denarja in je tako predstavljala visoko tvegano stranko, morala od stranke zahtevati več podatkov in jo dnevno preverjati. Če NLB že takrat od stranke ni dobila dovolj podatkov, bi morala po zakonu z iransko banko takoj prekiniti poslovno razmerje.

Kot predsednik preiskovalne komisije sem Stroliga opozoril, da je iz gradiva razvidno, da je pooblaščenec iz banke čakal na konkretno navodilo. Stroligo je na to odgovoril, da se glede komitentov odloča banka sama, ne glede na takratno delovanje urada. Ta banki sicer lahko poda navodila kaj narediti, a po njegovem mnenju v tem primeru do tega ni prišlo. Pooblaščenec bi kakršnekoli sume moral sporočiti uradu, katerega naloga je, da okrepi ali zmanjša začetni sum in v primeru okrepitve poda poročilo policiji. Stroligo je omenil, da lahko v kompleksnih primerih pridobivanje podatkov poteka dalj časa. Urad bi v takem primeru moral obvestiti Banko Slovenije, ki bi nato od posamezne banke lahko zahtevala, da sproži notranje postopke. To pa bi se s strani Banke Slovenije moralo na sploh dogajati pogosteje. Preventiva v tem primeru v banki ni delovala, kar je ogrozilo tako banko kot državo, saj gre za sistemsko banko. Glede dejanj političnega vrha Stroligo ni bil konkreten, bi pa moral v primerih, ko je obveščen o sumljivih dejanjih, nekako ukrepati, saj takšne stvari, kot se očitajo v tem primeru, ne morejo teči naprej nemoteno.

Zaslišanje g. Klavdija Stroliga