Neslišni bagri na gradbiščih

20 junija 2016
Na gradbiščih so bagri neslišni samo, če ne delajo

Med nesmiselne administrativne ovire, ki jih sedaj pri nas pospešeno odpravljamo, med drugimi sodijo tudi izjemno nizke vrednosti dovoljene emisije hrupa na gradbiščih. Prenizke dovoljene vrednosti hrupa ovirajo delo na različnih gradbiščih, nekatere gradnje se zaradi tega niti začele niso, druge pa so se ustavile.

O veljavni ureditvi najbolj zgovorno priča saga z obnovo bežigrajskega stadiona. Vlagatelji preprosto ne morejo nadaljevati z gradbenimi deli, saj bi po sedanji ureditvi morali graditi osem let namesto štiri, kot si želijo. »Ta nesmisel v resnici pomeni, da te prenove pravzaprav ne bo in da bomo tudi investitorja izgubili,« je dejal Jani Möderndorfer.

Poslanec je v okviru 20. redne seje Državnega zbora, ki bo trajala do torka, ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen, zastavil poslansko vprašanje v zvezi s spremembami Uredbe o mejnih vrednostih hrupa v okolju, s katero bi zvišali dovoljene meje hrupa.

Spremembe omenjene uredbe so na ministrstvu sicer pripravili že pred dvema letoma, vendar je osnutek naletel na negativne odzive, zato so spremembe začasno opustili. Lani so naročili nove strokovne podlage in pripravili nov osnutek, vendar tudi ta ni bil sprejet z odobravanjem in tudi ta je končal v predalu.

Poslanec Jani Möderndorfer je zato ministrici zastavil enostavno vprašanje: »Kdaj in kako boste ukrepali?«

Ministrica Irena Majcen mu je odgovorila, da je osnutek omenjene uredbe v javni obravnavi, po zaključku javne obravnave pa bo šel v vladni postopek. Ministrica pričakuje, če ne bo večjih težav, sprejem uredbe že prihodnji mesec. Glede vsebine nove uredbe je poudarila: »uporaba enotnega pristopa glede gradbišč, kot začasnih virov hrupa, je utemeljena. Saj gre pri njih, ne glede na to, da so lahko umeščena na območja z različno namensko rabo prostora več ali manj za uporabo istovrstne mehanizacije. Enoten pristop utemeljujemo tudi z mejnimi vrednostmi, ki so za emisije hrupa gradbišč, neodvisno od stopenj varstva pred hrupom, v uporabi tudi v drugih državah članicah.« ter zaključila: »če je v naši neposredni bližini povečan hrup, smo seveda za ta hrup bolj občutljivi. Še posebej če so v neposredni bližini šole, vrtci, stanovanjska naselja in takrat se običajno v naših postopkih stvari bolj zapletajo kot se na področjih, kjer je takšna gradnja že ob obstoječi obrtni ali pa industrijski coni, kjer je ta hrup manj moteč.«

Poslanec Möderndorfer je v odzivu ministrici sporočil: »Živimo v 21. stoletju in razvoj gre naprej. Ne znam si predstavljati, da bi gradbena dela potekala z neslišnimi bagri! Študija evropske okoljske agencije ugotavlja, da so glavni vir hrupa v Evropi promet – železnice, letališča in tudi industrija. Nikakor pa ne gradbišča, ki so lokalno omejena.« Na koncu je zagotovil svojo podporo rešitvam: »zato ministrica, imate vso mojo podporo, prosim nadaljujte s spremembami tega nesrečnega pravilnika, ne ustrašite se civilnih iniciativ in naredite, kar je prav za gospodarstvo in za razvoj Slovenije.«