Gasilci in civilna iniciativa so svoje delo pri nedavni nesreči v podjetju Kemis opravili z odliko

09 junija 2017
Gasilci in civilna iniciativa so svoje delo pri nedavni nesreči v podjetju Kemis opravili z odliko

Danes smo poslanci Državnega zbora razpravljali o priporočilih Vladi Republike Slovenije v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročil požar v podjetju Kemis d.o.o. Nesreča se je zgodila 15. maja, skoraj tri tedne nazaj. Gasilci in civilna iniciativa so svoje delo opravili profesionalno in z odliko. Ob tem bi se želel ponovno zahvaliti vsem udeleženim, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k temu, da zaradi požara ni prišlo do izgube človeških življenj.

Naj uvodoma izpostavim, da nikakor ne pristajam na to, da so zatajili zgolj organi na državnem nivoju. Ne moremo namreč izpostavljati le napak, ki so se zgodile na državnem nivoju. Za požarno varnost v posamezni občini bi moral po Zakonu o lokalni samoupravi skrbeti župan. Organizirati bi moral tudi pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč ter skrbeti za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejeti načrte zaščite in reševanja, določiti vrsto in obseg sil za zaščito reševanja in pomoč, skrbeti za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, voditi zaščito reševanja in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč ter skrbeti za obveščanje javnosti. V primeru nesreče na Vrhniki pa se je župan skliceval zgolj na to, da nima ustreznih informacij in ves čas obračal pozornost na državo. Ravno župan bi moral v svoji občini najprej zagotoviti varnost in pomiriti prebivalce, ne pa še dalje povzročati nemir med občani. Dejstvo je, da Slovenija nima pripravljalnega državnega načrta zaščite in reševanja za primer uhajanja nevarnih snovi v okolje. To je tudi sam v nedavnem intervjuju za medije izpostavil poveljnik Civilne zaščite in vodja koordinacijske skupine za spremljanje ukrepov po požaru v Kemisu, gospod Šestan. Kot je izpostavil, področje nikoli ni bilo prepoznano kot tveganje, ki bo terjalo državno posredovanje. Država ima na primer državni načrt za primer jedrske nesreče, za ostala področja pa imajo podjetja ter občine svoje načrte zaščite in reševanja.

Posebej pa izpostavljam nedopustno pomanjkljiv odziv Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ), javnega zdravja. Civilna zaščita je odreagirala in je opravila svojo nalogo, vendar se je nato zaustavilo tam kjer so bili ljudje v bistvu najbolj zaskrbljeni – ali še lahko živijo v tem prostoru, kako pravzaprav naj delujejo. Pričakujem, da direktor NIJZ dr. Ivan Eržen odstopi, saj organizacija, za katero je direktor zadolžen, ni odigrala svoje vloge. Še več, na nedavnem Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor je dr. Eržen ob obravnavi te tematike izjavil, da še vedno ugotavljajo, kje in na kakšen način bodo vzorčili in pobirali vzorce in na ta način seveda prišli do podatkov, zato da bodo lahko obveščali javnost o posledicah in načinu varnega življenja v tem okolju in prostoru. Ne samo to, direktor NIJZ dr. Eržen si je celo dovolil izreči, da nima sredstev za izvajanje laboratorijskih preiskav?! Javno izpostaviti, da državna sredstva niso bila za to namenjena, ampak so namenjena za ljudi je v neskladju z vso logiko. Za koga pa naj bi preiskave, ki jih dela nacionalni inštitut bile, kot za ljudi?

Še danes torej ni povsem jasno ali so vse pristojne službe, vsi organi odigrali svojo vlogo. Zakaj so nekateri izmed njih zatajili, je seveda vprašanje za vse pristojne, da to zelo hitro ugotovijo in napake odstranijo. Kljub temu pa zaradi tega težava ne bo odpravljena. Ljudje večkrat poudarjamo stavek: ”Upamo, da do takšnih nesreč ne bo več prišlo.” Menim, da to ni primerna tolažba. Do nesreč bo, žal, prihajalo tudi v prihodnje. Kar je pri tem pomembno je, da v primeru nesreče znamo dobro reagirati. Ali smo res pripravljeni na morebitne nesreče? Ali imamo ustrezno zakonodajo? Ali imamo ustrezen kader? Ali imamo dovolj sredstev? Ali med lokalnim in državnim nivojem obstaja ustrezna povezava?