Droni ne bodo več dolgo prizemljeni

08 julija 2016
Droni ne bodo več dolgo prizemljeni

Poslanec Jani Möderndorfer je s poslanskim vprašanjem in pobudo Ministrstvo za infrastrukturo nedavno opozoril na škodljive posledice rigidne omejitve uporabe brezpilotnih letal. Poslanec je ministrstvo pozval, naj čimprej sprejmejo Uredba o sistemih brezpilotnih letalnikov, s katero bi letenje z droni uredili na način, ki bi vendarle omogočal gospodarsko rabe dronov, vendar brez škodljivih posledic za ljudi. Odlašanje sprejema te uredbe podaljšuje škodljive posledice sedaj veljavne direktive.

Omejitev je stopila v veljavo maja letos, ko je Javna agencija za civilno letalstvo RS izdala Direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov. Direktiva dovoljuje letenje brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) le za namene športa in rekreacije, torej kot hobi in izključno v neposeljenih območjih in področjih, kjer ni ljudi. Vsa druga uporaba dronov je praktično prepovedana, zagrožene globe pa presegajo celo 30.000 EUR.

Poslanec Möderndorfer soglaša s kritičnim mnenjem glede dronov, tako v smislu varnosti, kot tudi v pogledu posegov v zasebnost in druge temeljne človekove pravice. »Kljub pomislekom, ki jih imam tudi sam, sem trdno prepričan, da vsesplošna prepoved uporabe dronov ni pravi odgovor na pojav dronov pri nas«, meni poslanec in utemeljuje: »funkcionalnost in uporaba dronov skokovito raste, ne samo za hobi, temveč tudi za ekonomske dejavnosti, komercialna raba pa je po sedanji ureditve onemogočena. Zavedati se moramo, da drone lahko uporabljamo denimo za snemanje, oglaševanje in nadzor (npr. prometa) iz zraka, pri protipožarni zaščita in opazovanju proženja plazov. Droni letijo tudi v znanstveno raziskovalne namene, za televizijske in filmske potrebe ter potrebe poročanja, v kmetijstvu in geodeziji. Podjetja za elektrodistribucijo uporabljajo brezpilotnike pri pregledih daljnovodov in načrtovanju novih tras.«

»Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da imamo v Sloveniji kar nekaj uspešnih podjetji, ki svoje brezpilotnike prodajajo po celem svetu, ti pa sedaj ne morejo legalno izvajati niti testnih poletov. Obetavna nova tehnologija, ki bi lahko prinesla veliko novih delovnih mest je tako dobesedno prepovedana» svojo utemeljitev v poslanski pobudi zaključuje Jani Möderndorfer.

Poslanec je ministrstvo v zaključku pozval, naj čimprej sprejmejo Uredba o sistemih brezpilotnih letalnikov, s katero bi letenje s kloni uredili na način, ki bi vendarle omogočal gospodarsko rabe dronov, vendar brez škodljivih posledic za ljudi. Odlašanje sprejema te uredbe podaljšuje škodljive posledice sedaj veljavne direktive.

Ministrstvo v odzivu, ki ga je Državni zbor prejel v minulih dneh, poslancu pritrjuje v številnih odprtih vprašanjih ter napoveduje spremembe. »Potrebno se je zavedati, da predstavlja padec brezpilotnega zrakoplova veliko nevarnost, tako za uporabnika brezpilotnega zrakoplova kot prisotne v območju letenja. Padce največkrat povzroči ovira v zraku, nezanesljivo delovanje GPS sistema ali odpoved pogonske baterije.«

V zaključku odgovora poslancu Janiju Möderndorferju ministrstvo napoveduje skorajšnje ukrepanje: »Poudarjamo pa, da si tako na agenciji kot tudi na ministrstvu prizadevamo, da bo predpis, ki bo področje celovito uredil, v kratkem sprejet. V postopek smo vključili širšo zainteresirano javnost, katere strokovne pripombe bomo tudi poskušali upoštevati. Gre za urejanje novega področja, ki doslej ni bilo regulirano in s katerim se spopadajo vse evropske države, vključno z Evropsko komisijo, ki pripravlja na tem področju skupne evropske predpise. Uredba je trenutno v medresorskem usklajevanju. Ministrstvo za infrastrukturo želi postopek sprejema zaključiti v prvi polovici meseca julija 2016.«