Čas je ZA ljubezen, družino in poroko

22 novembra 2015
Čas je ZA ljubezen, družino in poroko

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odpravlja diskriminacijo istospolnih parov. S sprejetjem novele so razširjene pravice istospolnih parov z vsemi osnovnimi socialnimi, ekonomskimi in zakonskimi pravicami, ki do sedaj niso bile zagotovljene. Državni zbor je torej s tem dejanjem sledil 14. členu ustave in ustavnemu načelu enakosti, ki vsebuje splošno prepoved diskriminacije. Nevladne organizacije s področja človekovih pravic so namreč v študiji o pravnem položaju istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji ugotovile, da je kar okoli 70 zakonov diskriminatornih do istospolnih parov. Tudi taisto ustavno sodišče, ki je dopustilo razpis referenduma, je pred tem kar v dveh odločbah ugotovilo, da so istospolni pari v neenakopravnem položaju z ostalimi, kar je seveda v nasprotju z ustavo. Ker bi spreminjanje omenjenih zakonov lahko trajalo več let, je bilo logično, da je Državni zbor v enem, sistemskem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, izenačil pravice istospolnih parov s pravicami ostalih. Novela zakona resda omogoča sklenitev zakonske zveze tudi dvema moškima ali ženskama, in to zaradi dejstva, ker iz sklenjene zakonske zveze izhajajo tudi vse pravice in dolžnosti, ki so urejene v omenjenih 70-tih zakonih. Novela torej ne ukinja zakonske zveze moža in žene, ampak jo širi tudi na istospolni par. Kar se tiče posvojitev, ki jih kot glavni razlog za nasprotovanje omenjajo nasprotniki, pa velja opozoriti, da že veljavna ureditev dopušča, da istospolni partner lahko posvoji partnerjevega biološkega otroka, skupaj pa ne moreta posvojiti otroka drugih staršev. Novela resda daje možnosti kandidirati v postopku za posvojitev, kar pa še zdaleč ne predstavlja avtomatične pravice do posvojitve. Pravica do posvojitve je bolj pravica otroka kot pa pravica staršev, saj o tem odločajo centri za socialno delo, ki vedno presojajo izključno po kriteriju kaj je v korist otroka in ne posvojiteljev. Zato gre po moji oceni za neupravičen strah. Poleg tega so pri statističnem uradu ugotovili, da je letos v Sloveniji živelo 81 istospolno usmerjenih družin, od tega so le v 17-ih živeli tudi otroci.

Sicer pa ima prizadevanje za pravno enakost istospolnih parov daljšo zgodovino. Tudi ta referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne bo prvi, na katerem se bo odločalo o njihovih pravicah. Državni zbor je leta 2011 sprejel družinski zakonik, ki je nadomestil zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in ki je vključeval tudi pravice istospolnih parov.

Leta 2012 oz. 9 mesecev po sprejemu so volivci in volivke na referendumu družinski zakonik zavrnili. Pri tem velja poudariti, da se je referenduma udeležilo zgolj okoli 30 % volivcev in volivk.

V tem času, ko se v Sloveniji na referendumih odločamo, ali smo sodobna, strpna in vključujoča družba, ki sprejema različnost in vsem zagotavlja enake pravice, je npr. Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da se lahko istospolni pari poročajo v vseh 50-ih zveznih državah. Doslej so imeli to pravico v 36-ih državah. Sodišče je odločilo, da je preprečevanje porok istospolnih parov neustavno. Na Irskem, državi z močnejšo katoliško tradicijo kot pri nas, so letos izvedli referendum, na katerem se je preko 60 % volivcev izreklo za legalizacijo istospolnih porok. Istospolne poroke so dovoljene tudi v nekaterih drugih državah, članicah EU, s katoliško tradicijo, kot je npr. Španija. Ali pa Portugalska, kjer so že leta 2010 sprejeli zakon, ki je dovoljeval istospolne poroke, od letos pa so dopustne tudi posvojitve otrok. Tudi ustavno sodišče v Kolumbiji je nedavno dopustilo posvojitve otrok. Evropsko sodišče za človekove pravice je letos od Italije, ki je ena izmed redkih članic EU, ki ne priznava istospolnih partnerstev, zahtevalo zakonsko priznanje istospolnih parov. In še bi lahko našteval.

Zato upam, da se bomo na referendumu sposobni ozreti čez naše plotove in tako kot ostali državljani Evropske unije ugotoviti, da poroke parov istega spola nikogar ne ogrožajo in da si tudi istospolni pari želijo samo enake pravice, kot jih imamo mi. Želijo si, da jih priznamo in spoštujemo njihovo različnost, želijo sobivati z nami, se ljubiti tako kot mi oziroma  imeti družino, ki temelji na ljubezni, zvestobi in predanosti.

Sicer pa bi se s potrditvijo novele zakona na referendumu Slovenija postavila ob bok najbolj naprednim in demokratičnim družbam v Evropski uniji in svetu.

Najprej želim poudariti, da so človekove pravice ustavna kategorija o kateri se naj ne bi odločalo na referendumu. Človekove pravice namreč ne pripadajo večini ali manjšini, pripadajo vsem, ne glede na njihove osebne okoliščine in jih ni mogoče kar tako na referendumih poljubno priznavati ali pa izključevati. O človekovih pravicah in svoboščinah manjšine ne bi smela odločati zgolj večina tistih, ki napoveduje, da se bo referenduma udeležila. Zato upam, da se bo referenduma udeležila tudi tiha večina, ki se referendumov izogiba, ker se njih zaradi osebnih preferenc politika ne tiče ali pa ker se na referendumih ne odloča o njihovih pravicah. Ko se odloča o človekovih pravicah in svoboščinah, se nihče ne bi smel ozirati na politično pripadnost, politično (ne)aktivnost, referendumsko kampanjo, javnomnenjske ankete ali pa iskati druge razloge za neudeležbo, kajti na koncu bo štel vsak glas. Menim, da v primeru referendumskega odločanja o človekovih pravicah ne gre za pravico glasovati na referendumu, ampak za državljansko dolžnost, saj bomo odločali o tem, v kakšni družbi bomo živeli in sicer ali bomo živeli v družbi, kjer je pravica do izbire partnerja svobodna in sami odločamo s kom bomo ustvarili družino, kjer se vsaka oblika ljubezni obravnava enakopravno. Če nekoliko parafiriziram Ivana Cankarja: narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.

Sicer pa se referenduma v prvi vrsti ne bom udeležil kot politik in liberalec. Na referendum in referendumsko kampanjo ne gledam kot na spopad med liberalci in konzervativci oziroma Katoliško cerkvijo. Novela namreč v ničemer ne posega v delovanje katoliške cerkve. Vedno več katolikov ugotavlja, da nasprotovanje katoliške cerkve istospolno usmerjenim nima več nobenega smisla, tudi nekateri evangeličanski cerkveni dostojanstveniki  so se javno izrekli, da nasprotovanje istospolno usmerjenim ni v krščanskem duhu. Referenduma se bom udeležil kot starš. Nihče od staršev ne more namreč vedeti, kakšna bo spolna usmerjenost njegovega otroka ali pa vnuka. Ne glede na to, da moja hčerka ni homoseksualec, bom na tem referendumu glasoval zanjo in za otroke drugih in njihove vnuke. Od tega kako bomo glasovali na referendumu bo namreč odvisna njihova sreča. Ljubezen ne izbira glede na spol, temveč glede na srce.

Čas je ZA ljubezen, družino in poroko.