Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji

05 februarja 2016
Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji je najbolj celovit in natančen pregled zdravstva v Sloveniji v zadnjih 15 letih

»Veseli me, da lahko ugotovim, da je bilo v zadnjih 15 letih narejenih kar nekaj pregledov in pripravljenih predlogov za spremembo različnih zakonov s področja zdravja in zdravstvenega sistema, vendar niti enega od tovrstnih predlogov in dokumentov ni spremljal tako natančen in celovit pregled zdravstvenega sistema in stanja v Republiki Sloveniji, kot je dokument z naslovom Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji. Šele s tem dokumentom se lahko prične resna razprava in oblikovanje dobrih dokumentov in zakonov, ki bodo podlaga za dober zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji,« je ob predstavitvi analize na Odboru za zdravstvo dejal poslanec Jani Möderndorfer.

Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji, pri kateri je sodelovalo okoli 60 domačih in 20 tujih strokovnjakov, je prvi tako celovit pregled zdravstvenega sistema v Sloveniji in eden boljših v Evropski uniji. Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji je priporočila Sveta EU iz leta 2014, da pripravi pregled izdatkov, popolnoma upoštevala. Z rezultati analize je seznanjena tudi Evropska komisija, ki je analizo ocenila kot zelo kakovostno.

Analiza vključuje pregled izdatkov v zdravstvu, pregled virov financiranja sistema zdravstvenega varstva, poročilo o procesu nakupovanja in plačevanja zdravstvenih storitev in optimizacijo zdravstvene oskrbe.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob predstavitvi analize poudarila, da »ko smo načrtovali izvedbo analize, je bilo sprva mišljeno, da bi jo opravila Svetovna banka. Po njihovi ponudbi bi nas samo pregled izdatkov, t. i. Health Expenditure Review, stal več kot 1,2 milijona evrov. Ker iz izkušenj vem, kako svetuje Svetovna banka, sem vztrajala, da delo opravijo naši strokovnjaki, skupaj s predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskim observatorijem za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik, ki naš zdravstveni sistem dobro poznajo. Tako smo za 360.000 evrov dobili zares prvo celovito in z drugimi EU državami primerljivo analizo, ki zajema pregled delovanja, izdatkov, virov financiranja zdravstvenega sistema, pregled plačevanja izvajalcev in optimizacijo zdravstvenih storitev.«

Poslanka Erika Dekleva je izpostavila, da je analiza pokazala, da se naš zdravstveni sistem uvršča v povprečje držav Evropske unije, po nekaterih kazalnikih celo med najboljše. Prav tako nas je opozorila, da so spremembe nujno potrebne na področju financiranja, upravljanja in vodenja. Predvsem pa, da je sistem daleč od kolapsa in da potrebujemo premišljene postopne spremembe po korakih, da bomo lahko ohranili, kar je najboljše, in izboljšali, kar je slabo.«

Naš zdravstveni sistem je po dostopnosti na primarni ravni – zaradi dobre mreže družinskih zdravnikov, ginekologov in pediatrov – v samem vrhu v Evropi in med državami OECD. Dobre rezultate dosegamo na področju izjemno nizke umrljivosti dojenčkov in mater, kjer smo celo v vrhu Evropske unije. Na področju podaljševanja pričakovanega trajanja življenja dohitevamo najrazvitejše v EU, prezgodnja umrljivost pa v Sloveniji pada celo hitreje, kot je povprečje v EU.

Prednost našega zdravstvenega sistema je dobra univerzalna dostopnost, ki se kaže v nizkih plačilih iz žepa (13 %), ki so pri nas med najnižjimi v Evropi, najnižji ravni nezadovoljenih zdravstvenih potreb, v dobrem primarnem zdravstvenem varstvu. Po analizi so zdravstveni domovi ena večjih prednosti našega sistema. Prednost pa sta tudi univerzalna košarica in širok nabor pravic. Tuji strokovnjaki so priporočili, da naj taka košarica tudi ostane.

Po kazalnikih učinkovitosti smo v evropskem povprečju. Zelo dobro je, da imamo samo enega ponudnika obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več ponudnikov za majhno državo ni ustrezno, saj bi to podražilo sistem, povečalo neenakosti in neučinkovitosti ter zmanjšalo transparentnost. Imamo povprečno število medicinskih sester, povprečno število bolnišničnih postelj za akutno obravnavo.

Financiranje zdravstva je preveč odvisno od prispevkov zaposlenih in sprememb na trgu dela, kar dela sistem zelo ranljiv ob gospodarskih krizah zaradi manjše zaposlenosti in ob staranju prebivalstva. Za stabilnost sistema bo potrebno uvesti proticiklične ukrepe in razpršiti vire financiranja. Poleg tega je ugotovitev analize, da Slovenija med državami EU za zdravstvo daje najmanj denarja iz državnega proračuna.

Analiza je pokazala, da je ena od slabosti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je regresivno zaradi enake premije za vse, ne glede na dohodek, kar povečuje neenakost med ljudmi. Transakcijski stroški in dobički zavarovalnic se povečujejo, sistem je kompleksen in premalo transparenten, potrebna bi bila boljša regulacija in preoblikovanje. Poseben problem je financiranje dolgotrajne oskrbe, ki je preveč razdrobljeno, poleg tega pa bodo zaradi staranja prebivalstva izdatki zanjo v prihodnje le naraščali.

Poseben izziv je tudi visoka umrljivost zaradi raka, ki pa je predvsem posledica slabe odzivnosti pri presejalnih programih in poznega odkrivanja raka, saj ljudje zdravnika obiščejo (pre)pozno, v času že napredovane bolezni. Ob tem pa je potrebno poudariti, da podatki niso zajeli zadnjih dveh let, ko se je odziv na presejalne teste že nekoliko izboljšal. Izziv predstavljajo tudi neenakost med vzhodom in zahodom države, neenakost med družbenimi skupinami z različnim družbenoekonomskim statusom ter dejavniki tveganja, kot so debelost, tobak in alkohol.

Analiza je pokazala, da imamo preveč nepotrebnih hospitalizacij, podpovprečno število zdravnikov, premalo tako horizontalnega kot vertikalnega sodelovanja, nejasno definirane vloge in odgovornosti na vseh ravneh v sistemu, šibke spodbude za učinkovitost in spremljanje kakovosti ter varnosti. Prenoviti bo treba zastarele obračunske modele, izboljšati proces nakupovanja in plačevanja zdravstvenih storitev ter institucionalizirati vrednotenje zdravstvenih tehnologij.

Rezultati analize je Ministrstvo za zdravje upoštevalo pri pripravi Nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025. Analize bodo tudi v prihodnje del rednega procesa vrednotenja zdravstvenega sistema.